Kraljestvo živali je največje od štirih kraljestev glede na pestrost in številčnost različnih vrst. Ker je teh vrst tako veliko, si lahko pomagamo z raznimi delitvami. Živa bitja, ki jih uvrščamo v kraljestvo živali, delimo glede na:
1. Notranjo zgradbo telesa
2. Prehranjevanje
1. NOTRANJA ZGRADBA TELESA
Glede na značilnosti živali delimo v dve skupini, vretenčarje in nevretenčarje.
Živa bitja by Monika in Eva is licensed under CC CC0 1.0
VRETENČARJI
- sesalci
- ptice
- dvoživke
- plazilci
- ribe
Značilnosti: Vretenčarji imajo hrbtenico iz vretenc.
NEVRETENČARJI
- žuželke
- pajkovci
- raki
- mehkužci
Značilnosti: Nevretenčarji nimajo vretenčaste hrbtenice
VRETENČARJI VIDEO!!!! audio razlaga + fotografije
Skupna značilnost:
Del OKOSTJA je HRBTENICA, ki je sestavljena iz vretenc (npr. človeška hrbtenica). Hrbtenica je sestavljena iz posameznih delov, ki jim rečemo vretenca. Ta so lahko različnih oblik in velikosti.
– izjeme (npr. netopir- sesalec, žaba – dvoživka)
1. SESALCI (žirafa, kit, človek, netopir)
Skupne značilnosti:
– mladiči pri materi sesajo mleko
– koža je prekrita z dlako (kopenski sesalci)
2. PTIČI (galeb, kokoš, labod, noj)
Skupne značilnosti:
– imajo perje in votle kosti (to jim omogoča letenje)
– valijo jajca, ki so lahko različnih velikosti
3. DVOŽIVKE (močerad, žaba, človeška ribica)
Skupna značilnost:
– značilno je, da del življenja preživijo v vodi, del pa na kopnem (primer žabe)
4. PLAZILCI
5. RIBE (rečne ribe, morske ribe, morski konjiček, morski psi)
Skupna značilnost:
– živijo v vodi in imajo plavuti (zgornja plavut, repna plavut, spodnje plavuti)
NEVRETENČARJI
Nevretenčarji nimajo vretenčaste hrbtenice.
1. ŽUŽELKE
Značilnosti:
– imajo tri glavne dele telesa (glavo, osrednji del -oprsje, zadnji del – zadek)
– iz oprsja jim rastejo trije pari nog – skupaj imajo 6 nog. Spredaj so tipalnice (ne noge).
Skoraj vse žuželke imajo krila. (Npr. komar ima en par kril in tri pare nog, Kačji pastir en par kril in trije pari nog.)
2. PAJKOVCI
– dva glavna dela (glavoprsje in zadek)
– večina ima 4 pare nog (po številu nog, jih ločimo od žuželk, pajkovci nimajo kril)
– spredaj imajo pipalke, ki služijo prehranjevanju in obrambi.
3. RAKI
– večina jih živi v vodah (sladkih ali slanih): nekateri so se prilagodili tudi življenju na kopnem
– imajo trden zunanji skelet, ki služi za obrambo in oporo telesu
– glava in oprsje, kar tvori glavoprsje, in zadek
– imajo tudi okončine (noge – za premikanje, tipalke in škarje, ki služijo za obrambo in prehranjevanje)
– zelo različnih velikosti (od mikroskopsko majhnik do več metrov velikih morskih pajkov – kljub imenu ne spadajo med pajke, ampak med rake)
4. MEHKUŽCI
– imajo mehko telo (od tod tudi ime), nimajo notranjega ogrodja oziroma kosti, ponavadi imajo trdno zunanjo lupino, ki jih varuje.
– imajo glavo in nogo
– različne živali (polži – kopenski s/brez hišice, morski s hišico, školjke z lupinami iz apnenca)
– glavonožci (lignji in hobotnice) – noga je preoblikovana v lovke s katerimi lovijo svoj plen
POVZETEK
- Kraljestvo živali delimo na dve veliki skupini, in sicer na vretenčarje in nevretenčarje.
- Vretenčarji imajo hrbtenico iz vretenc.
- Med vretenčarje spadajo sesalci, ptiči, dvoživke in ribe.
- Človek spada med sesalce.
- Skupna značilnost sesalcev je, da mladiči sesajo materino mleko.
- Sesalci živijo na kopnem (npr. krava), v vodi (npr. delfin) pa tudi letijo (netopir).
- Skupne značilnosti ptičev so valjenje jajc in votle kosti, ki jim omogočajo letenje. Vse ptice ne letijo.
- Razvoj dvoživk v odraslo žival poteka v vodi.
- Ribe živijo v vodi. Njihove okončine so plavuti.
- Med nevretenčarje spadajo žuželke, pajkovci, raki in mehkužci.
- Žuželke imajo glavo, oprsje in zadek. Iz oprsja jim rastejo trije pari nog.
- Pajkovci imajo glavoprsje in zadek. Iz glavoprsja jim rastejo štirje pari nog.
- Raki imajo glavoprsje in zadek. Obdaja jih trdno ogrodje.
- Mehkužci imajo mehko telo. Mednje štejemo polže, školjke in glavonožce.
2. DELITEV GLEDE NA PREHRANJEVANJE
Lastnost živih bitij je (kot smo omenili) tudi prehranjevanje. Živali lahko delimo v različne skupine tudi glede na prehranjevanje. Lahko se prehranjujejo s hrano rastlinskega ali pa živalskega izvora. Rečemo, da so živali rastlinojede in mesojede, lahko pa so celo vsejede, kar pomeni, da se prehranjujejo tako z rastlinami kot z živalmi (oz. mesom).